Ne. Zakaj bi mi bilo? Ali počnem kaj narobe, če uživam v plesu ob drogu? Ne. Ali sebi ali komurkoli s tem kaj škodim? Zagotovo ne. Naša družba je žal le zavita v predsodke, ki se sicer zmanjšujejo, a še vedno obstajajo. Že neštetokrat sem slišala besede: Joj saj bi rada poskusila ples ob drogu, se mi zdi super vadba za telo in občudujem to in to, a ne bi se mogla sprostiti, preveč mi je nerodno. O takšnih in drugačnih stereotipov, ki obkrožajo ples ob drogu sem že veliko povedala, zdaj bi se jih rajši dotaknila na bolj “osebni ravni”. Kako nas neka pričakovanja družbe izoblikujejo, brez da bi se tega sploh zavedali. Kako od nas zahtevajo, da se obnašamo na nek način, drugačnost pa je obsojena, kljub temu da s tem nikomur ne škodimo.
Zakaj je ples ob drogu manj družbeno sprejet kot plavanje, čeprav so oblačila pri obeh športih kar podobna. Če pogledamo ples ob drogu v svojem bistvu, je ta le ples ob še enem športnem pripomočku, način izražanja in sproščanja, zagotovo nič, zaradi česar bi nam moralo biti nerodno in neprijetno, še manj nekaj, kar bi morale skrivati. Samo zaradi mnenj nekaterih ljudi in njegove zgodovine morda ne paše v kalup klasičnega športa, kljub temu da je bolj zahteven kot mnogi izmed njih. Če torej razmišljaš o treningih plesa ob drogu ali pa jih že obiskuješ, in se ti zdi, da se na treningih ne moreš sprostiti, da ti je malo nerodno… Obišči trening. Uživaj v plesu. Ne skrivaj svojega veselja. Pleši kot si želiš in (vem, da se sliši pocukrano:)), kor da te nihče ne gleda!
Mademoisellka
