Ko sem bila mlajša, sem se kar precej ukvarjala s športom. Vedno sem bila vpisana
na kakšen ples ali gimnastiko. Potem sem malo zaradi trme, malo pa zaradi pomanjkanja prostega časa vse skupaj opustila. Nekaj let sem lenarila doma, potem pa sem si spet zaželela, da bi malo ‘športala’. Ampak me ni noben šport več pritegnil, da bi šla v fitnes, pa tudi ni prišlo v poštev, saj sem prelena, da bi samo sebe pripravila do dobre telovadbe.
Zato mi je prijateljica priporočila ples ob drogu, katerega je tudi sama trenirala že par let.
Prvega treninga sem se zelo veselila, ko pa sem prišla pred vrata studia, me je začelo malo stiskati… “Kaj si bodo punce mislile o meni, kaj če mi ne bo dobro uspevalo?” sem se spraševala.
Seveda so bile vse skrbi odveč. Vse punce so zelo prijazne, nihče te ne gleda postrani, vse smo tu samo zato, ker želimo plesati.
Tako je prvi trening potekal odlično. Zelo sem se zabavala in po treningu sem se počutila zelo dobro. No, razen naslednji dan, ko so me bolele prav vse mišice na telesu. Seveda je tudi ta občutek nekako dober, saj se ga še zmeraj nisem naveličala.
Ples ob drogu mi je postal všeč še preden sem začela hoditi na treninge. Zdi se mi, da lepo združuje ples in gimnastiko. Tukaj delamo vse, plešemo, delamo na gibčnosti, ob koncu treninga pa seveda še vaje za moč. Tako da je pole dance res veliko več kot samo pole dance. Od vsakega treninga odnesem nekaj novega, gibčnost se mi počasi vrača, pa tudi neke male mišice so se začele pojavljati.
Mogoče, če kdaj zberem dovolj poguma, se bom poskušala udeležiti kakšnega tekmovanja iz plesa ob drogu. Če pa ne, imamo pa v našem studiu večkrat nastope, na katerih se vse vedno zelo zabavamo!
