Za nekoga, ki se od malih nog bojuje s svojo samopodobo in samozavestjo, je poledance odlična izbira (govorim seveda iz lastnih izkušenj).

Preden sem se opogumila vpisati na poledance vadbe, sem že kakšno leto prej brskala po spletu in iskala studie, ki nudijo to vadbo. Najprej sem stopila v kontakt z drugim studiem, ki me ni pritegnil ne z opisom na spletu, ne z odgovori na nekaj vprašanj preko maila. Zavedala sem se, da če bom res hodila na poledance, bom morala najti studio, ki nudi varnost, ki daje občutek domačnosti in predvsem sprejetosti. To je bil zame pogoj, saj se v nasprotnem primeru ne bi nikoli sprostila in po letu dni treninga odvrgla športne majice in plesala v športnem modrčku, z oprijetimi hlačkami, ki razkrijejo VSE nepravilnosti/nepopolnosti. Čeprav pravi Tina, da bi morale biti še krajše, za boljši oprijem, bodo takšne kot so trenutno, kar v redu. :)

Ko sem kliknila na spletno stran studia Mademoiselle, sem videla napis ‘SPREJMI SE’ in to je bilo to. Res se sprejemamo med sabo, tukaj ni ogovarjanj, ni zbadanja, je le sprejemanje in občutek imam, da smo družina. Ko postaneš članica, dobiš občutek, da pripadaš. Da o vsej motivaciji in pozitivnosti ne izgubljam besed! :)

Seveda ni vse rožnato. Pride pač obdobje oz. določen lik, ki ti preprosto ne gre. Spomnim se, da sem zato, da sem samo uspela splezati na drog, porabila 2 meseca (8 vaj). 2 MESECA!! Nikdar v življenju nisem splezala na nič, tako da moči nisem imela, znanja, kako to storiti, tudi ne. Bila sem že popolnoma obupana in takrat so se začeli notranji boji. Ne bom pa pozabila vse spodbude Tine in lepljenja bombonov na vrh droga za motivacijo :) In uspelo mi je. Nekoč mala, debelušna Andreja je dosegla vrh droga in s tem tudi veliko osebno zmago! :)

In za to pravzaprav gre pri treningih. Gre za osebne preizkušnje, osebne zmage, motivacijo, moč, občutek pripadnosti in domačnosti. In čisto zares sprejmeš sam sebe in svoje tole, čisto potiho in nezavedno. Sploh ne veš kdaj, ampak kar naenkrat si se sprejel. Sprejmi se tudi ti! ;)