Ples ob drogu sem konec poletja 2014 zasledila na internetu in se odločila, da ga tudi sama preizkusim.
Teden zatem sem tako potrkala na vrata plesnega studia Mademoiselle in se pridružila uvodni uri. Kljub začetni negotovosti sem takoj vedela, da je to tisto, kar si želim početi, da je to šport zame. Prijavila sem se na tečaj in ga pridno obiskovala dvakrat tedensko ter v enem letu pod vodstvom inštruktoric v Mademoiselle napredovala do napredne stopnje.
Pri plesu ob drogu je najboljše to, da stalno napreduješ. Z vsakim treningom si močnejši, raztegljivejši, bolj vzdržljiv. Elementov in povezav, ki se jih da naučiti, nikoli ne zmanjka. Zastaviš si nek cilj, npr. izvesti določen element, in ko ti končno uspe, je občutek sreče nepopisen. Takoj, ko evforija mine, pa si spet postaviš nov, še zahtevnejši cilj.
Doseganje teh ciljev tako postane gonilo, ki te vodi iz treninga v trening, ob vsakem uspehu pa ti prav tako zraste samozavest, ki se prenese še na vsa druga področja življenja.
Problemi postanejo izziv, ne ovira. S treningi tako ne utrjuješ
le telesa, ampak tudi dušo. Zdaj treniram vsak dan in iskreno lahko rečem, da mi je ples ob drogu spremenil življenje. Spremenil je tudi mene.
Sčasoma sem postala bolj samozavestna, odprta, optimistična, energična…skratka, boljša verzija sebe. Življenja brez plesa ob drogu si sploh ne predstavljam več, Mademoiselle pa je postal tako rekoč drugi dom. In upam, da bo to ostal še dolgo časa.
