Je ples ob drogu moja navada ali razvada? To se vprašam vsakič, ko si prilagajam načrte treningom, ko izkoriščam svobodo izmenske študentske službe, in si popoldneve s treningi poskušam urediti proste, ko prestavim poletne koktejle s prijateljicami na kasnejšo uro, saj ni šans, da bi kakšnega popila pred treningom, ko dopust zamaknem za en dan, da bi se lahko udeležila delavnice in ko že tedne vnaprej načrtujem, če se bom lahko na dopustu tudi vsaj malo razmigala in morda celo odkrila kakšen fitnes na prostem. Treningi plesa ob drogu so postali zame v teh letih stalnica, nekaj, brez česar si ne predstavljam tedna, in tudi ko se pojavi obdobje brez rednih treningov, se že zelo veselim, da se vrnem nazaj.
To, da ne bi šla na trening cel mesec, je zame kot da se ne bi družila s prijatelji cel mesec. Je trening torej postal tudi razvada? Mogoče. Navada se sliši preveč suhoparno in ne zajame vsega, kar treningi plesa ob drogu so. Ja, je navada, ampak je mnogo več kot to. Pomisli, kako bi odgovorila na to vprašanje: Je zate to, da ješ pico vsaj enkrat na mesec navada, ali razvada? Prej drugo. Razvado vidim kot nekaj, ob čemer nam je prijetno, pa tudi če včasih ni najbolje, da vse prilagajamo njej. Navada je nekaj, kar sicer rabiš, a ti ni hudo, če jo kdaj spustiš. Pri treningih plesa ob drogu je edina težava, ki se kdaj pojavi, pot na trening. Pač traja nekaj časa, da se pripeljem tja, je pa lažje, če si zapolnim čas na avtobusu z branjem, ali se še dodatno razgibam na kolesu. Po resnici povedano, pa bi se vozila tudi še enkrat več časa, če bi bilo potrebno, da bi prišla na trening, in posledično porabila več časa na poti kot pa v plesni dvorani. Včasih sem celo malo vesela, da imam doma drog bolj kot ne za vaje, in premalo prostora za poplesavanje, saj bi tako čisto preveč časa porabila tam. Tako kot da bi imela v omari neomejeno zalogo čokolade :).
Se tudi ti najdeš v tem zapisu?
Mademoisellka