S plesom ob drogu sem se prvič srečala, ko sem pred leti po tuji TV
gledala oddajo tipa XYZ ima talent, kjer sta kot gostujoča nastopala fant in dekle s točko plesa ob drogu. Milo rečeno sem bila takrat brez besed, saj sta bila fenomenalna. Z največjo eleganco sta izvajala tudi najtežje elemente na drogu, ob tem pa sta bila videti kot da se niti najmanj »ne matrata«. Zaradi plesnega in gimnastičnega predznanja – v osnovnI šoli sem namreč več let intenzivno trenirala balet – sem sklepala, da ples ob drogu ni niti najmanj enostaven trening. Od takrat sem potihoma razmišljala, da bi tudi sama poskusila s tem treningom, saj sem po duši športnica in plesalka ter so moji dnevi tudi sicer zelo aktivni. Ves čas sem spremljala članke in posamezne objave na to temo, saj se je o plesu ob drogu vedno več govorilo.
Malo sem še oklevala z vpisom, saj si same sebe nisem znala predstavljati na drogu, hkrati pa me je skrbelo, da bodo kljub moji dobri kondiciji treningi zame pretežki. O samem treningu sem prebrala ogromno, predvsem, da je to trening za celo telo, kjer so v vadbo vključene vse skupine mišic, hkrati pa se izboljša občutek za ravnotežje, gibčnost, kondicija, fizična moč in čez čas seveda samozavest, ko vidiš, da zmoreš… In sem šla na prvi trening…
Kako pa so dejansko izgledali moji začetni treningi? Ni za javnost, lahko pa povem, da niso bili niti najmanj elegantni in sem se po njih počutila, kot bi me brcnil konj in nekdo malo »pošmerglal«. Skratka, modrica na modrico na podlago musklfibra. Po drugi strani pa sem že takoj po prvem treningu našla novo ljubezen. Pozitivno in veselo vzdušje v dvorani, novi in novi treningi, spodbuda drugih punc, in vpogled v to, kaj zmorejo punce na višjih nivojih, me je samo motiviralo za naprej in na modrice in bolečine sem se kmalu požvižgala. In ne samo to, ples ob drogu mi je postal tako všeč, da si danes več ne predstavljam tedna brez vsaj enega treninga na drogu. Našla sem vadbo po moji meri, ob kateri se sprostim, razgibam in okrepim celo telo, pozabim na vse skrbi vsaj za tisti čas in dejansko me mine vsa slaba volja, če se jo je tisti dan kaj nabralo.
Še posebej po zaslugi Mademoisellkinih trenerk Tine in Lucije sem tekom mesecev hitro pridobivala na moči in gibljivosti, saj so v treninge vedno vključene tudi vaje za moč in raztezanje. Tako so moji treningi postajali vedno lažji, čeprav smo izvajali in se učili vedno težje elemente. Kar je pa najbolj pomembno, pa je, da naše trenerke vedno poskrbijo, da treningi potekajo varno in da vse elemente izvajamo postopno, saj le tako bo vaja narejena pravilno in brez poškodb. Poleg tega pa moramo tudi same poznati svoje meje in zmožnosti in smo sploh pri novih elementih malce previdne. Vse punce že dobro poznamo, zato druga drugo tudi prosimo za pomoč. Ampak kar mi je pa še posebej všeč, je to, da tudi Lucija ne popušča pri izvedbah vaj. Tudi ona nas zelo dobro pozna, vključno z našimi mejami in zmožnostmi, tako da če Lucija reče, da lahko narediš element, ga moraš naredit in pika.
Zdaj, ko obiskujem že napredno stopnjo, prav s ponosom gledam nazaj, kako zelo sem napredovala od prvega treninga in kaj zmore moje telo. Še vedno pa me čaka kar lepo število elementov, ki jih še ne znam, ampak me to le motivira in prav komaj čakam na naslednje treninge, medtem pa v mislih izvajam prav nemogoče elemente in sestavljam takšne in drugačne nore koreografije… in pomislim – čaka me še veliko treningov, nove modrice in … ob tem seveda najboljša sprostitev in uživanje.
Namesto zaključka pa sporočilo vsem dekletom, ki še razmišljajo in cincajo o tem, ali bi se vpisala ali ne: absolutno! Drog ni bav bav, treningi so zabavni, veliko je smeha, sklepajo se nova prijateljstva, razgibala se boš in pridobila na moči, gibljivosti in samozavesti!
