Med vadbo sem spoznala pravi pomen reka “Samemu sebi si največja motivacija”. Med urami sem navdušena nad spretnostmi in močjo ostalih punc, ki izvajajo že zahtevnejše elemente in si mislim, da je nekaj takega neizvedljivo. Potem pa z rednimi treningi napreduješ in kar naenkrat si na točki, ko tudi sam izvedeš nekaj, kar je še pred kratkim izgledalo nemogoče. Ta ponos in veselje je tisto, kar omogoča vztrajanje in ti daje motivacijo za redno obiskovanje vadb.
Ni še bilo treninga s katerega ne bi odšla boljše volje kot sem prišla. Ravno prava kombinacija razmišljanja o prijemih, “špičkah” in fizičnega napora naredi reset misli.
Seveda pa to ne bi bilo mogoče brez podpore in predanosti naših inštruktoric. Na vsaki uri, kljub temu da se treningi izvajajo v manjših skupinah, dobiš individualne nasvete, ki so vedno prilagojeni tvojim sposobnostim.
Po skoraj enem letu treningov sem opazila, da se je izboljšala moja drža in v vsakdanje življenje sem podzavestno prenesla kar nekaj elegantnih gibov, ki smo se jih naučile. Vsaj tako mi drugi pravijo.
Zagotovo pa na vse nas dobro vpliva tudi moto studia “Sprejmi se”, ki deluje kot pozitivna afirmacija. Kmalu jo ponotranjiš in se začneš v svoji koži počutiti (še) bolje. <3
