“Pa ne že spet!” zavzdihnem ob pogledu na novo temno modro liso na stopalu, stegnu, pod pazduho ali na kakšnem še bolj čudnem mestu – spominek na trening prejšnji dan. Na srečo bo hitro izginil. Veliko hitreje kot tisti dober občutek, da sem storila nekaj zase, ki ostaja samo v moji glavi.
Ko sem pred devetimi meseci prvič vstopila v družbo Mademoisellk, nisem pričakovala, 
da bo ples ob drogu kaj več kot le hobi, s katerim bom zapolnjevala presežek svojega prostega časa. A sčasoma sem ugotovila, da je vse prej kot to.
S tečajem plesa ob drogu sem dobila antistresno terapijo, trening za krepitev samozavesti in vztrajnosti ter veliko novih poznanstev v enem paketu. Kot bonus pa pride še postava, na katero sem brez sramu ponosna!
Vsak trening mi je izziv, saj se nenehno učim novih in težjih plesnih elementov, hkrati pa tudi pri elementih, za katere mislim, da sem jih že osvojila, inštruktorica še vedno najde možnosti za izboljšavo. In ko z drugega konca dvorane zaslišim “Karin, špičke / iztegnjene noge / raven hrbet!”, vem, da je vse to v mojo korist, a si ne morem kaj, da ne bi zavzdihnila “Pa ne že spet!”
