Obožujem december, pa ne (samo) zaradi lepih dekoracij, okrašenih mest, druženj in družinskih praznovanj. Zdi se mi, da v decembru cel svet zajame neka sreča, dobra volja, ljubezen do vsega in vseh. Razen nekaterih ”Grinchev” vsi uživamo v prazničnem razpoloženju in zdi se, da je možno prav vse. Ta motivacija nas drži še na začetku januarja, vztraja skozi prve novoletne zaobljube, ki pa v večini primerov izpuhtijo, ko se vrnemo v ”resnično življenje”. Prazniki nam ne prinesejo le novih parov puhastih nogavic, dela prostih dni in kakšnega kilograma več, temveč tudi neko posebno razpoloženje, ko se zdi, da je vse mogoče. Otroci verjamejo, da obstaja dobri mož s tovarno igrač daleč na severu, odrasli pa verjamemo, da bomo po praznikih dosegli čisto vse, kar si zadamo.
Veš, kaj je razlika med nami in otroci, ki verjamejo v Božička? To, da se mi prepričamo, da so naše želje le fantazija. Te besede sicer pišem še hudo pod vplivom praznikov in čarobnega decembra, ki se mi bo res vtisnil v spomin. To decembrsko dobro voljo želim namreč obdržati skozi vse mesece leta. Pozitivno energijo in neverjetno voljo do vsega, česar se lotim. Prepričanje, da je vse mogoče.
Kaj pa, če bi bil vsak dan praznik? :)
Mademoisellka
