S plesom ob drogu sem se prvič srečala leto in pol nazaj. Preden sem se odpravila na prvi trening, sem kar nekaj časa zbirala pogum, pravzaprav sploh nisem vedela, kaj naj pričakujem. Poskušala sem prepričati kakšno prijateljico, da se mi pridruži, a žal neuspešno in sem se odpravila kar sama. Že po prvi uri sem vedela, da bom tu ostala še dolgo časa. Preprosto vse mi je bilo všeč na tem treningu, še modrice in nekajdnevni ”musklfibr”.

Všeč mi je, kako se prepletajo ples, gimnastika in akrobatika, kako se na začetku mučiš, da narediš kakšen osnoven gib kot stolček, čez par mesecev se pa že obračaš na glavo. S svojim napredkom sem sicer zadovoljna, ampak bi bilo še boljše, če bi že na začetku obiskovala treninge večkrat tedensko.

Zdaj, ko treninge obiskujem dvakrat na teden in vadim tudi doma, je napredek veliko hitrejši in bolj opazen. Več treninga pomeni več plesa, več raztezanja, več vaj za moč, kar vse prispeva k napredku, tudi če bi vaje za moč na kakšen bolj naporen dan raje kar izpustila :).

Pomembno mi je, da je vzdušje v studiu prijetno, da se počutim sproščeno in tu se počutim kot doma. Prav tako pa ne gre brez zanesljive in strokovne inštruktorice ter urejenosti studia, saj tako dobim od treninga največ, kot lahko.

Mislim, da mi je ples ob drogu prinesel več samozavesti in sproščenosti, redno obiskovanje treningov pa se pozna tudi na postavi. V svojem telesu se počutim bolje in imam občutek, da z obiskovanjem treningov naredim nekaj dobrega zase.