Spomnim se občutkov, ko sem pred šestimi leti prvič na YouTube videla nastop takratne prvakinje plesa ob drogu Felix Cane. Težko jih je opisati, najboljši približek pa je mešanica fascinacije, osuplosti in pa tudi malo zavidanja – tudi jaz bi to znala!
Ni minilo dolgo in že sem se aktivno ukvarjala s plesom ob drogu. Kot bivši plesalki mi takšni in drugačni predsodki niso niti prišli na pamet, sem pa hitro opazila, da so se pojavljali pri drugih. To je bilo “davnega” leta 2011. Po nekaj letih premora, za katero mi je žal, sem se konec lanskega leta vrnila – tokrat v Mademoiselle k Tini, Mateji, Luciji in ostalim in tukaj sem se našla, ponovno. Mademoiselle ima vse – znanje, strokovnost, energijo, zabavo, domačnost, ljubezen in skupno strast – ples. Vsak prihod skozi vrata studia je toplina direkt v žilo.
Je prostor, kjer je vsaka posameznica lahko sproščena, kjer sama občuti, da ni nikakršnega obsojanja, kjer se lahko začne učiti graditi na sebi, na svoji samozavesti. Podobnega studia sama še nisem srečala, pa sem jih spoznala kar nekaj.
Vsaki posameznici ali posamezniku, ki ga ples ob drogu zanima, fascinira ali navdihuje, polagam na srce, naj obišče Mademoiselle. Verjamem, da se bo v vse napisano prepričal sam in ne bo pragu najboljšega plesnega studia prestopil le enkrat. Zdi se mi, da to enostavno ne gre.
Delo, strast in ambicije, ki jih v razvoj “pole dance-a” vlaga Tina, so neprecenljive, strokovnost, energija, veselje in potrpežljivost vseh, ki se z nami ukvarjajo pa nimajo mere in besede, ki bi bila zadostno dobra, da bi jih opisala.
Vse, kar si želim, je še več novih modric. Hvala, Mademoiselle!
