Pa recimo danes še kakšno o skupnosti vseh žensk, in tudi moških, ki plešejo ob drogu. Ta se meni zdi ena najmočnejših in najbolj povezanih, kar sem jih srečala do zdaj. Pred kratkim sem namreč zasledila en članek, ki je ples ob drogu (in še nekaj drugih vadb) označil kot grozno vadbo, brez da bi avtorica sploh kdaj stopila v plesno dvorano, in cel kup plesalk ob drogu je skočilo v zrak. Članek se je delil po skupinah, po socialnih omrežjih, tudi na članku je bilo objavljenih cel kup komentarjev, ki so se večinoma nanašali na ples ob drogu in ga branili. Če bi vse skupaj na hitro ocenila, je kakšnih 80 % komentarjev branilo ples ob drogu, opisovalo rezultate vadbe in njegove pozitivne učinke. Torej, kljub temu, da je članek opisoval še nekaj drugih vadb, se ni nihče oglasil tako glasno in pogumno kot plesalke in plesalci ob drogu.
In to ni bil prvi takšen dogodek. Odkar plešem, se vedno bolj zavedam, kakšen je pomen podpore med soplesalkami, podpore tistih v isti dvorani, in podpore tistih z drugega konca sveta. Vsak dan vidim nove in nove primere medsebojne podpore, pa naj gre za razne FB skupine, v katerih lahko objavljamo svoje slike in posnetke, iščemo nasvete (mislim, da še nisem nikoli zasledila nobene negativne kritike, kakšnega žaljenja…itd.), za širjenje dobrih novic, kot je bilo priznanje plesa ob drogu kot športa, za pole camp-e, kjer se srečajo plesalke s celega sveta…
Zame je ta skupnost nekaj, v čemer bom vedno lahko našla podporo. Pa naj gre za kombinacijo, na katero bom res ponosna, in jo bom pokazala soplesalki ter jo prosila za mnenje, ali pa bom iskala nasvet glede vaj za raztegljivost hrbta v kakšni skupini. Mogoče je pa kdaj samo slab dan, ki mi ga polepša prihod v plesno dvorano, ali pa pohvala, ko se z enim elementom zafrkavaš že dolgo časa.
Mademoisellka
