Vsi imamo takšne in drugačne strahove, za katere si želimo, da nas v življenju ne bi preveč ovirali. Strah pred nastopanjem, strah pred višino, strah pred pajki … Z mnogimi se soočimo in jih premagamo ali pa se izogibamo situacij, v katerih bi se z njimi srečali. Ples ob drogu nas sooči z mnogimi našimi strahovi, z bolj naprednimi elementi na višini in obrnjene na glavo pa se srečamo tudi s strahom pred višino. A nas je, ali takrat odnehamo, ali pa se s strahom soočimo in ga premagamo.
Na začetku treningi zajemajo obrate in elemente, kjer so naše noge še na varnem v bližini tal, kmalu pa prideta na vrsto tudi plezanje proti stropu in obračanje na glavo, ki sta osnova za mnoge obrate in elemente v nadaljevanju. Včasih se nam tam kar ustavi in obtičimo na tleh, medtem ko vidimo druge brez tega strahu, ki jim visenje na glavo ne povzroča nobenih posebnih negativnih občutkov. Ljudje smo si različni in ene smo bolj spretne pri nekaterih elementih, druge pri drugih in najprej je treba premagati strah da se sploh lahko obrnemo na glavo same. Če nam ni višina najbolj domača, se s strahom soočamo še naprej skozi treninge – ko poskušamo elemente delati na višini, ko se na drogu držimo le z nogami … ampak strahu pred višino in tudi padcem je vsakič manj.
Razvijemo svojo moč in ravnotežje, razvijemo samozavest da ne bomo kar tako padle, naučimo se pravilno delati gibe in tako postaja strah pred višino manjši in manjši, kljub temu da se soočamo z vedno bolj zahtevnimi elementi. Zaupanje vase dela čudeže. S tem ko ne odnehamo, temveč premagamo strahove, ugotovimo, da nič ni nemogoče, če si le vzamemo čas in imamo voljo.
Kako pa si olajšaš to premagovanje strahu? Počasi se daleč pride, tako da kar delaj na takšnih gibih počasi in prepričano vase, napredek bo viden čez čas. Prav tako uporabljaj blazino, kadar te strah ovira da bi sploh izvedla gib, ali pa pokliči trenerko ali katero od soplesalk, naj bo zraven oziroma ti pomaga. Čez čas se vsega že tako navadiš, da strah kar izgine. Le veselo (in varno) na delo.
Mademoisellka
