Pred letom dni smo se ob poležavanju na plaži s prijateljicami pogovarjale o moji nemoči v zgornjem delu telesa, predvsem v rokah in ramenih, ter kako bi bil že skrajni čas, da nekaj glede tega ukrenem. Kot ponavadi, smo iz ene teme hitro prišle na drugo in prijateljica je omenila, da je za rojstni dan dobila bon za brezplačen obisk plesa ob drogu. Beseda je dala besedo in odločile smo se, da se na internetu pozanimamo o tej vrsti plesa. Tako nam je najbolj padel v oči prav Plesni studio Mademoiselle. Spletna stran je vsebovala vse potrebne informacije, zdela se nam je domača, kot da nagovarja prav nas osebno. Tako smo se v septembru odpravile na uvodni trening. Potem, ko sem vsa fascinirana prvič videla izkušeno inštruktorico, kako dobro obvlada ples na drogu, je odločitev padla: » Tega se bom lotila tudi sama.« V začetku se mi je zdelo, da sem precej nerodna. Plesa sem se lotila nekoliko sramežljivo. A hitro sem se spomnila, da sem taka na vseh področjih v svojem življenju, tako pri sklepanju novih prijateljstev in odnosih, kot pri delu. Vedela sem, da bo minilo in sedaj po devetih mesecih treninga se mi zdi, da sem še bolj kot v moči ali lepši drži napredovala v premagovanju zadržanosti in rasti zavesti, da tudi jaz to zmorem. Na treninge namreč hodim le enkrat tedensko, za kar mi je zelo žal. Takoj ko bo čas dopuščal, bom to spremenila, saj je moja velika želja pridobiti več telesne moči. Vsakega treninga se zelo veselim, po njem pa si želim, da bi lahko šla naslednji dan že na drugega. Všeč mi je namreč tisto neznano, npr. novi elementi, za katere vem, da se bom morala potruditi, če jih bom želela obvladati. Prav tako mi je všeč tudi strokovnost in prijaznost inštruktorice Tine, saj se vidi, da svoje delo opravlja s srcem, kar pa se pozna pri motiviranosti nas tečajnic, vzdušju in nasploh delovanju celotnega studia. :)
